Apisi vseh travnikov, združimo se!

Članka “Recesija – sapra laž” nisem objavila z namenom, da bi s prstom kazala na kogarkoli ali karkoli konkretnega, zato tudi nisem niti pričakovala velikega odziva. Ljudje imajo radi škandale in afere. V “kupleraje” in k astrologom se odhaja na skrivaj: zelo smo iskani, vendar je bolje, da se ne ve, kdo nas obiskuje. Toliko bolj me je presenetilo število ljudi, ki so se na članek odzvali, še bolj pa vsebina pisem, ki sem jih prejela.
V enem od njih me neka gospa, ki je bila pri meni na astrološki analizi pred skoraj desetimi leti, sprašuje, zakaj ne napišem članek s konkretnimi predlogi, kako ravnati v tem kriznem času, tako kot sem njej pred desetimi leti svetovala, kako naj upravlja svoje podjetje. Kaže, da je razumela mojo razlago, in danes je njeno podjetje precej znano v slovenskih in mednarodnih prostorih (etika me zavezuje ne omenjati imena).

S tem nikakor ne želim reči, da sem jaz zaslužna, da to podjetje, kljub manjšim težavam, še vedno uspešno posluje.

Želim le poudariti, da so vodilni v podjetju dojeli, da je v teh kriznih časih najpomembneje, da ne odpustijo niti enega delavca.

Na temo masovnega odpuščanja delavcev v tem članku ne bom preveč glasno udrihala, ker še nisem pripravljena za neka dejanja. Glede na aspekte v mojem lastnem horoskopu, ki pričajo, da je moja karmična energija povezana z nekaterimi revolucionarnimi trenutki v zgodovini naroda, kateremu sem zavezana, je moj strah, da spregovorim jasno in glasno, opravičen.

V tišini sem nadaljevala s pisanjem moje »Astrofilozofije«, čeprav se je vprašanje, zakaj ne napišem nekaj konkretnega o recesiji, že naselilo v moji glavi in v moji duši, z namenom, da me muči toliko časa, dokler nanj ne odgovorim. Kdaj bo to sem prepustila času. Na razumski ravni sem sprejela odločitev, da se teme recesije dotikam le toliko, da ne izgubim stika same s seboj .

Pridno sem ugašala »semafor«, prižgan v svoji glavi, že pri prižiganju rdeči luči. Pa ni dolgo ostal ugasnjen. Včeraj sem sklenila si ogledati film »Zamenjana« režiserja Clinta Eastwooda. Z Eastwoodom sva rojena na isti dan v istem mesecu. Osebe rojene na isti dan in isti mesec, ne glede katero leto in v katerem kraju, pripadajo isti energijski skupini. Ob gledanju filma sem jokala, ne samo zato, ker sem sočustvovala s Christino, ki je iskala svojega izgubljenega otroka.

Moja Luna v Devici je jokala zaradi vseh delavcev iz Slovenije, Španije ali Amerike, ki jih mečejo na cesto, kot izrabljeno, neuporabno »staro šaro«. Zgražala sem se nad skorumpirano policijo in oblastjo v Los Angelesu, in videla sem, kako oblast v vseh evropskih in neevropskih državah manipulira z narodom na podoben način. Razumela sem sporočilo, zakaj sem morala včeraj videti Eastwoodov film. Beda delavcev je tudi moja beda.

Njihove solze so tudi moje, njihova bolečina boli tudi mene. Sklenila sem, da grem naprej, kljub rdečemu semaforju, ki me opozarja, da lahko zaidem v težave, ker nekateri (sodeč po nekaterih komentarjih) moj humanizem že barvajo v rdeče.
Christino je policija zaprla v norišnico, ker je postala nevarna za njihovo umazano početje.

Kaj bi mi lahko oblast še naredila, kar mi še ni naredila do sedaj? Nekoč so mi vzeli vse materialno, a duše mi niso nikdar uspeli spremeniti. Pri svojih 5. letih sem jokala zaradi revnih otrok, pri dvajsetih sem jokala zaradi zatiranih žensk, pri štiridesetih zaradi pobijanja nedolžnih v balkanski vojni, pri petdesetih zaradi diskriminacije emigrantov iz Južne Amerike.

Moja Duša kliče na mir in potrpljenje. Zato bom pisala in »basta«, pika, »punto«… Pisala vam bom o simboliki Saturna v Devici, o simboliki Neptuna v Vodnarju in Urana v Ribah. Opozicijo Saturna in Urana sem vam že omenila. Razlagala vam bom pomen planetov in njihovih vplivov in vse razložila na enostaven, kmečki način, brez »strokovnih izrazov«, ki jih razumejo le astrologi. Ne bom čakala, da končam knjigo in obtičim na mestu, v celoti odvisna od sponzorja, ki mora dati zeleno luč za tisk. Pripravljena sem tudi na še en poraz: da ta knjiga ne bo imela dovolj komercialnega duha in bo ostala v mojem računalniku.

Še težje bom našla sponzorja, če bo moja knjiga preveč naklonjena delavskemu razredu, in če bom udarjala po kapitalizmu, ki ljudi spreminja v robote brez čustev in brez duše. Ko sem sinoči, v kinu, od solz mokrih lic sklenila pisati naprej o tistih, ki jih je največ na našem planetu, je bila Saturnova ura. Danes, 15. februarja, sem izbrala tudi ime za nas, enako misleče, ki se bomo združevali na energijskem nivoju. Čez možgane mi je švignila beseda APIS – in to se je zgodilo v času Saturnove ure, računano po Planetarni uri. Dobri stari Saturn – moj veliki učitelj in mučitelj.

On je krstni boter našega APISA. Ob 12:09 se je v moji Duši prebudil Kozmos, zabrenčale so čebele na travnikih in v mojih prsih so se vzdignili orkani, kot tudi v prsih meni podobnih, tistih, ki smo povezani z neko davno zavezo.

Moja tiha, sramežljiva Luna se je spremenila v Škorpijonko, v pobesnelo žrebico ali telico. Christina je v Eastwoodovem filmu rekla svojem sinu, da nikoli ne sme prvi začeti pretepa. »Če te pa kdo udari prvi, moraš ti pretep končati!«, mu je rekla.

Strah, jeza in žalost milijonov brezposelnih delavcev so sinoči ob Saturnovi uri pretepli mojo Luno v Devici, jo spremenili v bojevnico, in jo pripravili na zanositev za novo gibanje. Zakaj sem izbrala APIS in ne neko drugo zveneče ime? Zato, ker je prišel čas za nove besede, nove ljudi in nova dejanja. Če se umazana energija združuje z umazano energijo, je posledica takšnega združevanja vojna. Skoraj enak rezultat je, če se združita umazana in čista energija. Edina zdrava snov, ki bo pomagala, da človek zaživi v svojem človeškem dostojanstvu, je združevanje dveh čistih energij: Energije naroda in energija narodnega vodje.

Takšno obliko energijskega združevanja bodo nekateri poimenovali komunizem. Komuniste v mnogih državah sveta preganjajo kot izmečke naše družbe.

V Ameriki otroke strašijo s komunizmom in zatirajo vse, kar je podobno rdeči barvi. APIS pomeni čebela. Čebele razlikujejo mnoge barve, ne zaznavajo pa rdeče barve. To barvo vidijo kot temno sivo ali črno, ločijo pa ultra-vijolično svetlobo in jo zaznavajo kot posebno barvo. V slovarju duhovnosti je vijolična barva znamenje prebujenega duha. V Astrologiji imamo tri ognjena znamenja: Oven, Lev in Strelec.

Znamenju Ovna gospodari planet Mars, ki v svoji simboliki nosi vojno, prepir, pretep. Mars nekateri imenujejo tudi rdeči planet, saj je tudi ogenj, ki ga simbolizira, krvavo rdeče barve. Ognjenemu znamenju Leva vlada Sonce, ki predstavlja človekovo čast in dostojanstvo. Simbolika levjega ognja je oranžno-rdeča-rumena barva. Občudujemo ga zaradi njegove lepote in ga spoštujemo. Tretje ognjeno znamenje je Strelec, kateremu gospodari planet Jupiter, in ki ima v živalskem zodiaku vlogo filozofa. Strelca simbolizira vijolično-moder plamen, ki se dviguje v nebesa. Namen združevanja energij v APIS je prebujanje duha v ljudeh, z namenom, da jih nauči dobrote, da ne naredijo drugemu ničesar, kar ne želijo, da drugi naredijo njim.

To je moto vseh religij sveta, ki se, na žalost, v praksi izvajajo drugače. Ob koncu 19. stoletja so v Srbiji, na območju Titovega Užice, živeli bratje Tarabiči, ki so med sovaščani veljali za nore, ker so naznanjali mnoge dogodke, ki naj bi se zgodili v prihodnosti.

Med njihovimi prerokbami je tudi napoved za umiranje in izginotje čebel. »Pred koncem 20 stoletja bo izginila milost iz človeka in duh iz travniških rož« – je besede bratov Tarabič zapisal njihov boter, pater Zakarije.

Apisovci za naš boj ne potrebujemo ne pušk ne bojne opreme, vendar tudi ne potrebujemo sindikalnih funkcionarjev, ki sedijo v globokih foteljih in zaslužijo v enem mesecu toliko, kot tisti reveži – demonstranti, katere forme radi kličejo na stavko, v dveh letih.

Vsaj iz pietete bi se odpovedali enomesečnem zaslužku v korist delavcev, saj so tudi plače sindikalnih funkcionarjev zaslužene z žulji tistih, ki jih kot »statiste« oblačijo v enake majice in jih pošiljajo na ulice na določen dan. Pozabljajo pa, da se lahko delavci obrnejo tudi proti njim, saj je Uran planet nepredvidljivosti in tudi spontanosti.

Vprašanje je, ali se lahko za pravice lačnih bori nekdo, ki nikdar ni bil lačen?
Ali se lahko za pravice brezposelnih bori tisti, ki nikdar ni začutil strahu pred izgubo službe?

Natalna karta APISA ima, tako kot vsak drug horoskop, nekaj opozorilnih aspektov, ki se lahko, odvisno od okoliščin oziroma trenutne opozicije Urana in Saturna, pretvorijo v temo ali v svetlobo. Če bodo ljudje prepoznali čisto energijo in ji bodo sledili, bo trenutna tema, ki vsak dan postaja močnejša, počasi odstopala svoj prostor svetlobi. Posameznik ne more veliko narediti sam, združeni pa lahko naredimo veliko. Le zdrava energija lahko ustvarja čudeže.

Ali bomo dovolili, da ustavijo APIS?

Ali bomo dovolili, da motor kapitalizma povozi delavce in njihove pravice do dostojanstva?

Ali bomo dovolili, da za večno ugasne duh Spartaka, Matije Gubca, Che Guevare, Nehruja in vseh tistih voditeljskih energij, ki so imeli radi malega človeka, in ki so se borili za njegove pravice?

Ljudski pregovor pravi, da ima vsak narod takšno vlado, kot si jo zasluži. Nihče me ne more prepričati, da bi vsi tisti, ki so danes na cesti , brez službe in brez zagotovil, da jo bodo jutri ponovno imeli, dali svoj glas oblasti, ki jim jemlje kos kruha iz ust. Ali smo še vedno slepi za manipulacijo? Vsi imamo Neptuna v svojem horoskopu. Če je koristen tistim, ki manipulirajo z našo nevednostjo, poiščimo odgovore pri astrologih. Nauki astrologije temeljijo na konkretnih temeljih. Planeti so obstajali že od pra-časov in so dajali svoje prispevke skozi dolgo človekovo zgodovino.

Vendar Neptun – car vseh carjev, kar se tiče manipulacije, še nikdar ni tako globoko potisnil svojih prstov v dostojanstvo človeka in v njegovo zavest, kot se to čuti v tem času.
APISI VSEH TRAVNIKOV, ZDRUŽIMO SE!

Ana Malenica Anama,
Astrologinja, 15.februar, 2009