Življenje človeka predstavlja evolucijo njegovega lastnega horoskopa

Vsak človek ima svojo evolucijo osebnosti v sedanjem življenju, ki se začne s prvim vdihom zraka, s katerim utelešena Duša vstopa v zemeljski svet in se konča z zadnjim izdihom zraka, ko Duša zapusti zemeljski svet in se vrne nazaj v kozmično elipso.

2012 leta sem utrpela kompleksen infarkt srca in sem nekaj dni preživela v komi. Doživela sem enkratno izkušnjo vpogleda v onkraj življenja in sem to podarjeno izkušnjo vstopa v onkraj opisala v moji knjigi »Duša na razpotju«. Če vas mika prebrati, kako sem jaz doživela moj začasni vstop v sfero smrti, mi pišite na moj elektronski naslov anama.astro@gmail.com in vam bom knjigo poslala.

Obenem bi želela vsem vam, ki me spremljate na FB računu, sporočiti mojo odločitev, da se bom odmaknila v še globljo izolacijo, kot je sedanja v kateri živim zadnjih pet let.

Čez eno leto, 31.5.2022 leta, takrat ko bom praznovala svoj 70. rojstni dan, se bom poslovila od osebnega svetovanja. Veliko sem se naučila preko individualnih konzultacij in sem hvaležna vsakemu od vas, ki ste mi zaupali svoje rojstne podatke in mi tudi plačali za moje svetovanje. Hvala vam za vaše zaupanje in bom vesela, če se boste tudi vi spominjali mojih besed, ki so prišle iz mojega srca in so imele samo en namen: da vam pomagajo pri vaših odločitvah, da vas popeljejo v višji nivo duhovnosti in rešijo dileme, ki ste jih v nekem trenutku imeli. Če mi bo spomin služil, če se demenca ne bo hitro razvijala, bom še naprej pisala knjige in se bom občasno tudi oglasila na FB računu »Ančka pomagačka«.

Nadaljujem z zapisom o evoluciji horoskopa.

Zgodnja astrologija je tesno povezana z zgodovino astronomije. Na žalost, se danes astrologija uči po instant varianti in v današnjem času modernim astrologom niti na misel ne pride, da bi poznali tudi astronomijo. Če se te dve znanosti obravnavajo ločeno, se lahko kasneje izkaže enostranski učinek in astrolog ne opazi stvari, ki bi jih opazil, če bi poznal vsaj malo astronomijo. Zgodovino starodavne astronomije je treba obravnavati skupaj z zgodovino astrologije, katere prispevek k zgodovini znanosti je bil pogosto podcenjen. Veliko je vzrokov za to, vendar o tem kdaj drugič.
Veseli me, da se je podcenjevanje astrologije začelo pred kratkim spreminjati. Veliko število akademskih publikacij kaže, da se poleg starodavne filozofije, matematike in astronomije vse več pozornosti namenja tudi antični astrologiji, ki je igrala pomembno vlogo v zgodovini človeških misli.

Prerokovanje ne pripada v domeno astrologije in tudi prognoziranje ni glavni in edini namen astrologije. Že v Mezopotamiji, zibelki Astrologije, se ta ni enačila z metodami napovedovanja prihodnosti. V Mezopotamiji so veščine napovedovanja, pogosto bile povezane z zdravilno magijo. Prihodnost je bila odčitana iz stanja živalskih jeter z upoštevanjem luninih in sončnih mrkov, atmosferskih pojavov, selitve ptic itd. Ljudstvo, ki je živelo med Tigrisom in Evfratom, je bilo naklonjeno astrologiji, kot znanosti in je na tem področju bilo veliko doseženega. Razne metode napovedovanja prihodnosti so bile značilne tudi za Etruščane in Rimljane. Vendar je Astrologija imela vsaj tri pomembne prednosti pred vsemi drugimi veščinami napovedovanja: govori o božanski naravi zvezd, o univerzalnosti nebesnih pojavov in dejstev in njihovem logičnem povezovanju človeka in Vesolja, preko katerih je bilo možno marsikaj napovedati.
Zgodnja astrologija se je izvajala v asiro-babilonskem ali akadskem obdobju astralne religije. Iz tega obdobja poznamo že serijo astroloških znamenj, imenovano Enuma Anu Enlil. Opazovanje luninih in sončnih mrkov je bilo na primer zelo pomembno. V asirski dobi so tako dobro poznali lunine in sončne mrke, da so lahko napovedali marsikateri zgodovinski dogodek. Iz številnih tablic, preko katerih so asirski astrologi poročali kralju in mu pomagali pri njegovih odločitvah pri vedenju države, so razvidni natančni opisi planetov, ki so jih videli med sončnim in luninim mrkom.
Horoskopska astrologija se je pojavila v Mezopotamiji med perzijsko okupacijo in njihov vpliv lahko opazimo tudi v delih grških avtorjev. V delu »Dialog Phaidrosa« veliki filozof in mislec Platon opisuje astrologijo in pravi, da se je na nebu, v vojnih kočijah peljal Zevs in enajst glavnih bogov. Predvidevam, da pri tem misli na Sonce in enajst planetov v Kozmosu. Dalje nam dialog pove, da so kočijo z bogovi spremljali tudi demoni, (mogoče so to asteroidi?), ki so imeli nalogo, da pridigajo človeški dušam in jih s svojimi pridigami naučijo, da ne bodo padli. Duše, ki bodo padle v svojem zemeljskem življenju, bodo sledile tistim bogovom v nebesih, ki se peljejo skupaj z Zevsom v kočijah. To nam dokazuje, da so Grki upoštevajoč položaj planetov na nebu v trenutku otrokovega rojstva, določali lastnosti duše, ki se naseli v otrokovem telesu. Iz odtisa planetov (horoskopa), katerega dobi otrok ob rojstvu se vidi, kakšna bo otrokova usoda.

Poleg Seneke, sta Aristotel in Platon moja najljubša filozofa, zato malo več prostora namenim načinu, kako sta ona dva doživljala Kozmos. Platonova kozmologija je zanimiva in zapletena, a tudi zelo mitska.

Po Platonu je naš svet edinstven in fiksne zvezde so njegova meja. Če vse stvari obstajajo znotraj meje, lahko vprašamo, kaj je zunaj? Kasneje so to uporabljali kot prostor za transcendentni ali drug svet. V srednjeveškem obdobju je bila zelo priljubljena ideja, da bi raj postavili zunaj sfere fiksnih zvezd. Takšno stališče bi razdelilo vesolje na dve različni regiji in še bolj oddaljilo doktrino katoliške religije od resnice.

Platonov model je v njegovem času ustrezal opazovalni astronomiji, vendar le kakovostno. Pomembnejša je bila njegova filozofska in mitska tema.

Moj drugi filozof, moj ljubi Aristotel je uporabil drugačen model vesolja, ki govori o 55 sferah in upošteva trenutna astronomska opazovanja. Gibanje planetov je enostavno razložiti z aristotelovsko teorijo petih elementov. Štirje elementi so zemeljski ali podlunarni. Dva izmed njih, ogenj in zrak predstavljata svetlobo in njuna naravna težnja je pobegniti stran od središča Vesolja in se premakniti navzgor. Dva druga zemeljska elementa, zemlja in voda imajo naravno težnjo, da padejo dol, čim bližje središču ve-solja. Po Aristotelu je sama Luna sestavljena iz petega elementa, katerega naravno gibanje je krožno. Celotna razlaga je elegantna, vendar moramo potem opustiti načelo enotnosti vseh snovi v vesolju. Kljub temu lahko astronomijo kot znanstveno disciplino štejemo za najpomembnejši rezultat Aristotelskih del. Po njemu lahko razvoj znanstvene astronomije obravnavamo kot delo na podrobnostih, vendar je metoda približno ostala enaka: opazovanje, prilagajanje rezultatov v demitologizirani teoriji in kasneje preverjanje teorije glede na opažanja.
Kasneje vidimo, da se je začetek izdelave rojstnih horoskopov zgodil predvsem iz praktičnih razlogov. Ker perzijski osvajalci niso potrebovali storitev babilonskih astrologov, so morali astrologi najti drug način za zaslužek. Ti podatki potrjujejo našo domnevo, da so se horoskopi začeli uporabljati približno 450 pred našim štetjem in so se kmalu po tem razširili v Grčijo.
Prvi znani klinasti horoskop prihaja iz leta 410 pr.n.št. in zadnji iz leta 69 pr.n.št. Prvi horoskop predstavlja rojstni horoskop Babilonskega otroka in napoveduje otrokovo prihodnost in značaj, ki se je odvijal preko vpliva planetov v trenutku rojstva. Horoskop je temeljil na začetku sončnega zahoda, dneva pred otrokovim rojstvom. Babilonci so, tako kot številna druga ljudstva, uporabljali lunin koledar in so začeli dan šteti od sončnega zahoda. Kasneje je bil čas rojstva določen v četrtini dneva ali v 6 urah.
Iz tega horoskopa je razvidno kakšni so bili planeti na nebu dan 29. aprila 410 pr.n.š. Besedilo je prevedeno na naslednji način:
»Nisannu, noč na 14. (?) se je rodil sin Shumu-usurja, Shumu-iddina, potomec [—]. Takrat je bila Luna v škorpijonskim ščipu, Jupiter v Ribah, Venera v Biku, Saturn v Raku, Mars v dvojčku in Merkur, ki ni bil viden.«
Ali dojemate pomembnost tega horoskopa, tega podatka. Če računamo samo 2000 let, koliko šteje naše štetje je to veliko. Današnji Astrologi govorimo o Jupitru, o Dvojčku, o Saturnu in to enako znanje so imeli Astrologi že leta 410 pred našim štetjem. To je fascinantno in jaz osebno se GLOBOKO KLANJAM VESOLJU in sem zelo ponosna, da sem tudi spoznala le kanček te znanosti.
Sčasoma so postajali položaji planetov vse pomembnejši in so bili natančneje označeni glede na zodiak.
Na primer v horoskopu iz leta 235 pred našim štetjem so položaji vseh planetov označeni glede na zodiak z natančnostjo do ene stopinje. Pravzaprav so bili planeti najmočnejši element babilonske astrologije. Horoskopi so upoštevali tudi relativni položaj planetov, zlasti njihov odnos do Sonca. Kasneje, v helenskih časih je učenje o moči planetov razvijalo, vendar je to bilo le nadaljevanje babilonskega koncepta o pomembnosti pomena zodiakalnih znamenj.
V kaldejskih horoskopih lahko opazimo nastajanje novih bistvenih elementov astrologije, kot so horoskopske hiše in zodiakalna znamenja. Čeprav astrologija ima dolgo zgodovino v zgodovini mezopotamske astrologije ni nobenega dokaza, ki bi podkrepil trditve, da so bili učinki znakov in planetov odkriti med dolgotrajnimi opazovanji ki so jih opravljali svečeniki.
Najprej se razvije prožna interpretacija in šele nato se oblikujejo pravila in okvir za sestavljanje horoskopa. V mezopotamskih horoskopih so bili elementi, ki so kasneje prenehali delovati, pomembni, na primer upoštevane so bile lunine faze in čas naslednjega Luninega mrka.
Čeprav se je astrologija razvila v helenski dobi, se je njena ideologija oblikovala že v mezopotamskem obdobju; kasnejši razvoj je bil bolj dodelava podrobnosti. Očitno ni razloga za dvom, da sodobna psevdo znanost z istim imenom temelji na svojem antičnem predhodniku.
Številne druge psevdo znanosti so si metodo izposodile iz astrologije, na primer, sestavljeni so bili številni horoskopi, ki niso temeljili na zvezdnem nebu, razvili so se numerologi, vedeževalci s kartami, kamni itd. . V prvem koraku vse te discipline uporabljajo tehnike, ki jih je mogoče primerjati z računalniškimi tehnikami ali z zbiranjem in obdelave podatkov, za katere se trdi, da so znanstvene.
Sedanje, moderno tolmačenje horoskopa vključuje interpretacijo in prognostiko preko raznih računalniških programov. Na vseh večjih svetovnih letališčih so nameščeni računalniki, ki vam za 20-30 eurov, natisnejo 30 strani vaše natalne karte, če vtipkate vaše rojstne podatke. Ti programi so napisani v komercialen namene in z uporabo nefleksibilnih algoritmov zavajajo ljudi. Pri tolmačenju horoskopa je najbolj pomembna vloga dobrega Astrologa, ki obvlada svoj poklic in vam detajlno razloži položaj planetov.

Ni mi treba še enkrat poudariti, da vse to kar sem navedla, vpliva na slab ugled Astrologije in njeno nepriznavanje, kot znanosti.
Zaradi tega je starodavna astrologija ena glavnih korenin psevdo znanosti, zlasti tistih, ki temeljijo na formalnem racionalizmu, napovedovanje izhaja iz učinkov, ki jih je treba fizično določiti, vendar jih ni mogoče dokazati z znanstveno metodo.
V obdobju zodiakalne astrologije je bilo povsem normalno prepričanje, da se zemeljski dogodki dogajajo zaradi gibanja planetov, ki astrološko vplivajo na zaupanje v vzročnost. V sodobni znanosti lahko opazimo močno prepričanje v vzročnost, tako kot v antični filozofiji. Možno je, da se je eno od glavnih načel znanosti pojavilo in razvilo pod okriljem Astrologije.
Pomen Astrologije v starih časih najbolje ponazarja delo Klavdija Ptolemeja, ki je veljal za najvplivnejšega astronoma in astrologa antike. Ptolemej je živel in delal v Aleksandriji v 2. stoletju našega štetja. Čeprav se astronomija in astrologija v tistem času nista uporabljali kot ločena izraza, je Ptolemej jasno ločil oba izraza in o vsaki temi napisal ločeno knjigo. Vsaka oseba, ki se resno ukvarja z Astrologijo bi morala prebrati Astrološki Tetrabiblos. Na voljo je ena od štirih knjig, ki jo je objavil nek založnik v Srbiji.
Ptolomejev slavni Almagest v veliki meri pokriva sodobno razumevanje astronomije in je bil najbolj vplivna knjiga o astronomiji v 15. stoletju. Sam avtor ga je imel za astronomski uvod v svojo glavno knjigo, Astrološki Tetrabiblos, ki je sestavljen iz štiri knjig. Nekateri sodobni raziskovalci pravijo, da se je Ptolomej v »Almagestu« zanašal na dela Hiparha, ki je živel tri stoletja pred njim. Kakorkoli, v Tetrabiblosu nam je Ptolomej zapustil dediščino, katera je v veliko pomoč Astrologom.
Ptolemejevi astronomski in kozmološki pogledi so še danes dobro znani, o njegovem delu v astrologiji vemo pa veliko manj. Tako kot je v astronomiji bil tudi Ptolemej sistematičar in ne izumitelj je tudi pri Astrologiji je bil večkrat nedefiniran in nejasen.
V svojem delu Tetrabiblosu Ptolemej poskuša ohraniti znanstveni pristop, da bi se izognil izpadom mistike ali božjega posredovanja. V prvi knjigi Tetrabiblos astrologijo opazuje s tehničnega vidika in jo deli na dva dela: univerzalna astrologija (npr. Astro-geografija) in osebna astrologija (npr. Medicinska ali horoskopska astrologija).
Druga knjiga govori o univerzalni astrologiji, tretja in četrta knjiga pa o osebni astrologiji. Zadnji dve knjigi sta razdeljeni na tri dele: razpravljanje o a) rojstnih znamenjih, b) trenutku rojstva in c) dogajanju po rojstvu.
Antična astrologija je bila in je še vedno moralni steber različnih psevdo znanosti. Astrologija je ključna za razumevanje narave psevdo znanosti bodisi za namene kritike bodisi za iskanje sledi racionalnosti v njih. Poleg omenjenega nam analiza psevdo znanosti omogoča preučevanje človeške misli in lahko ponuja nove priložnosti za opredelitev znanstvenega prepričanja. Včasih bi bilo praktično zanemariti stereotip, da je znanstveno sklepanje edini način za pridobivanje zanesljivih informacij.
Učinkovitejša opredelitev znanstvenega prepričanja bi zagotovila nove pristope v kritiki psevdo znanosti in omogočila kritiko znanstvenih ideologov zaradi nejasnega izogibanja psevdo znanostim, kar bi lahko paradoksalno privedlo do psevdo znanstvenih tendenc v praktični znanosti.
Zato moje drage kolegice in kolegi, vabim vas, da vsi mi, ki se smatramo za Astrologe, s svojim znanjem in s svojim delom, damo svoj prispevek, da bi Astrologija končno bila priznana, kot znanost.
Ana Malenica, astrologinja
18.4.2021