Te besede posvečam moji Magdi…

S katero imam veliko skupnega.

Moja Magda je odraščala v Kranju, jaz na Reki. Takrat se nisva poznale.

Moja Magda je pri 15 letih brala Dupora,
v istem času, ko je mene učil moj maestro, kako da poletim do zvezd.

Edina, ki me je nocoj poklicala in mi rekla, da je danes poseben dan.

In jaz sem njej odgovorila: res je danes kazimi med Merkurjem in Soncem v Strelcu.
Ona je vse razumela.

Eh, moja Magda, prijateljica moje mladosti in najine starosti.
Danes je res dan za spomine. Ko človek v človeku utihne, spregovori Kozmos.
Spomini so ostali zakopani v moji duši.

O državi, ki je ni več, zapisano pa je v zgodovini človeštva, da je to bil prostor pod soncem, kjer so živeli dobri in delovni ljudje. Zemlja, za katero je filozof Paul Sartre rekel, da je natanko takšna, kot si je on predstavljal raj na zemlji, raj v katerem živijo svobodni ljudje.
V tej državi smo se imeli radi. Spoštovali vrednote, ki so nam jih naši starši vdahnili s prvim vdihom zraka. Cenili delo in živeli od našega dela. Kjer so študenti vpisovali desetke v indekse, ker so se pridno učili in ne zato, ker so plačali visoko šolnino. Kjer smo prvo službo smo dobili po lastnih zaslugah in ne zato, ker smo imeli vplivne starše.

Ampak tega ni več…
Zdaj je drugačen čas.

Prihajajo boljši časi. To vemo mi, ki nismo prežeti s sovraštvom, saj so nas starši naučili ljubezni in to je tisto najboljše v nas.

Ana Malenica, astrologinja