Spanec in sanje imajo velik pomen v našem telesnem in duševnem ravnovesju. Jaz osebno zapisujem svoje sanje v dnevnik in so mi dostikrat pomemben vodnik za odločanje. Največkrat se mi tisto o čem razmišljam tekom dneva, v sanjah manifestira.
Sinoči mi je prišel v sanje nekdo s katerim sva kot 14 letnika, ko sva sedela v isti klopi, sanjala, da bova plula čez vsa morja stoječ na komandnem mostu svojih ladij. Oba sva se po končani osnovni šoli vpisala v srednjo pomorsko šolo. Sergio, tako se je pisal deček iz tretje klopi, je imel za očeta ladijskega kapetana in zato je on končal pomorsko šolo. Jaz sem imela barba, ki je bil ladijski kapetan in mamo, ki je nasprotovala moji želji, da bi bila kapetanka ladje.
Včasih imamo priložnost, da preverimo svoj občutek čustvene varnosti in ugotovimo, da naši odnosi potrebujejo zdrave meje in le z jasnim, poštenim dialogom rešujemo vprašanja, ki so bila potlačena pod preprogo. Naši odnosi uspevajo s spoštovanjem lastnih potreb in spoštovanjem potreb drugih ljudi.
Moramo spoznati, da nam naša domišljija pričara veliko bolj nemogoče slike kot karkoli, kar bi lahko v realnosti ustvaril v resnici. Danes, ko se nam približuje Sončevem mrk ( v soboto, 14.3. bomo imeli mlaj v znamenju tehtnice) je vredno preveriti, na čem temeljijo naše sanje. Obstaja velika verjetnost, da ustvarjamo nekaj iz nič in če se bomo soočili s dejstvom, da se tisto kar je minilo ne povrne več, bomo lahko napisali veliko bolj srečno zgodbo.
V današnji pošti sem zasledim pismo dečka iz tretje klopi. Družbena omrežja delajo čudeže. Prebirala sem pismo večkrat in mu odgovorila, da sta deklica in deček ostala tam, na mostu neke ladje. Da sta se na tem mostu tudi postarala in ne spadajo več v današnji svet. Da ne sanjam več neizsanjanih sanj in sem pustila počival tisto, kar nam ni bilo namenjeno.
Ana Malenica, astrologinja
AA/ Ančka pomagačka
