Velika noč je mimo in ko skozi gledam sneg (?), mi se vrtijo spomini na moje otroštvo in na vse tiste osebe, ki so oblikovale in zaznamovale mojo življenjsko pot. Obdobje, ko sem odraščala je nekaj, kar ne bi zamenjala za nič na tem svetu in sem zelo ponosna na tisto, kar so me starši naučili. Lahko so nas naši starši naučili veliko dobrega, ker smo živeli v sistemu, ki je vsem ljudem omogočil čas za vzgojo in to je nekaj najbolj vrednega kar smo imeli, vsi mi, starši in otroci.
Ko opazujem današnji način življenja se sprašujem, v kakšen, zmeden, nerazumljen in ponoreli svet odraščajo naši otroci in za to stanje smo vsi odgovorni. Nihče mi več ne more pridigati, da so krivi oni ker so takšni kot so in ne mi, ki zatiskamo oči pred resnico, ki je tako resna in boleča, da se bojim, da se moje srce ustavilo, ko razmišljam o vsem kar se dogaja in kaj vse se bo dogajalo v naslednjih pet let, ko bo Neptun v svojem vladarstvu, v Ribah.